Filokalija je po mnenju mnogih za Svetim pismom najvplivnejša knjiga krščanskega Vzhoda. Zadnjih sto let jo spoznava tudi krščanski Zahod. V slovenščini smo nedavno od KUD Logos dobili prvi zvezek (od načrtovanih štirih) prevoda tega dela, ki sta ga sestavila Nikodem Svetogorec in Makarij Korintski v 18. stoletju. Gre za izbor del več kot 30 avtorjev, ki so nastajala od 4. do 15. stoletja in so se uveljavila v meniškem okolju pravoslavnih samostanov. Ta veličastni zbornik, ki je izšel leta 1782 v Benetkah, pa se ni širil le po Grčiji (tedaj v sklopu Otomanskega imperija), ampak tudi med vzhodnimi Slovani, ki so kmalu dobili prevod v cerkveno slovanščino; oprav med njimi pa se je razširila tudi zunaj meniškega okolja. Še posebej po oktobrski revoluciji pa so jo begunci zanesli tudi na evropski Zahod.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Evherij Lyonski (ok. 380-449) iz plemenite galske družine se je v času barbarskih vpadov umaknil v samoto in z družino zaživel asketsko življenje. Po ženini smrti pa se je s sinovoma umaknil v samostan na otoku Lerini nedaleč od današnjega Cannesa na Azurni obali. Ko so iskali škofa za Lyon, so našli prav njega in tako je postal za Irenejem najslavnejši šantični škof tega mesta. Okoli leta 428 je napisal delo Hvalnica puščavi. V obliki pisma, naslovljenega Hilariju Arleškemu, ki se je odločil, da se vrne v samoto, avtor razlaga prednosti in koristi puščavniškega življenja.
Tudi v današnjem času - zdaj še posebej - potrebujemo osmislitev za samoto, da bo rodovitna za Boga in ljudi.

Prevod celotnega besedila pisma je dostopen na tej povezavi kot članek v reviji Keria 1/2000.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate.

Preberi več

Dogajanja v Cerkvi prvega in drugega stoletja so usodno zaznamovala njeno rast in jo na neki način določajo še danes. Iz novozaveznih spisov in iz prvih del cerkvenih očetov lahko namreč med vrsticami razberemo, kako je nastalo Sveto pismo, kakršno imamo danes, pa tudi zaslutimo lahko velike probleme, s katerimi se je soočala Cerkev in ki jih je pod vodstvom Svetega Duha rešila.

Spodnja shema nam lahko pomaga razumeti, kako smo prišli do Nove zaveze in kako je povsem razumljivo, da vanjo apokrifi niso mogli priti.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate.

Sv. Bernard iz Clairvauxa (1090-1153), ki je že globoko v srednjem veku pisal in razišljal še kot antični cerkveni očetje, je v eni svojih homilij razmišljal o vlogi Marijinega imena in razlagal njegovo etimologijo kot "morska zvezda".
Praznik Marijinega imena se je iz Španije razširil na vso Cerkev po zmagi Jana Sobieskega v bitki pred Dunajem 12. 9. 1683, ko je porazil otomansko vojsko in zaustavil prodor islama v Evropo po balkanski liniji; zmago so pripisali ravno posredovanju Marijinega imena. Praznik je nedavno za nekaj desetletij po bogoslužni reformi sicer poniknil, sv. Janez Pavel II. pa ga je leta 2002 obnovil kot neobvezni god. Ne brez razloga.
Ogroženost krščanstva ni danes nič manjša kot v 17. stoletju, nevarnost pa še zdaleč ni tako očitna. Pomoč je še kako potrebna in klicanje Materinega imena je še kako na mestu!

Besedilo je prevedla Breda Čop; izšlo je v knjigi Sv. Bernard, Žena obdana s soncem, Stična 1994.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Janez Krizostom (+ 407) iz Antiohije, ki postal carigrajski nadškof, je s svojo odločno in dragoceno besedo zaslužil priimek Zlatousti. Politični kliki ni ustrezal, saj je zahteval resno življenje po veri. Vernikom je z močjo besede odstiral bogastvo Svetega pisma.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več