17. oddalja: Pismo, ki ni pismo in ga ni napisal Barnaba

Sv. BarnabaBarnaba je bil levit s Cipra, ki je po neznanem spletu okoliščin prišel v Jeruzalem, se tam srečal s porajajočo se prvo krščansko skupnostjo in v njej dobil vidnejše mesto oznanjevalca. Od tam je šel proti Antiiohiji, kjer se mu je pridružil novospreobrnjeni Pavel. Tega je tudi pripeljal med apostole. Kar nekaj potovanj sta opravila skupaj, potempa se je Barnaba vrnil na Ciper, kjer je umrl mučeniške smrti.

Pismo, ki je zgolj pripisano Barnabu, pa je okoli leta 100 napisal neznani avtor, najverjetneje iz Aleksandrije, najverjetneje tudi judovskega porekla, vendar je očitno, da je prelomil z judovstvom. Prvi del pisma namreč dokazuje, da je prava zaveza sklenjena šele v Kristusu s kristjani. V drugem delu, iz katerega imamo pred seboj odlomek, pa je klasična judovska moralna kateheza s podobo o dveh poteh, ki ju tu imenuje pot luči in pot teme. Slednja ni zgolj grožnja, pač pa predvsem klic k spreobrnjenju in oklenitvi novega, krščanskega načina življenja.

Delo sodi v sklop spisov t.i. apostolskih očetov. To so prvi krščanski spisi po Svetem pismu, ki razodevajo vero in življenje prvih kristjanov.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11. junija 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo iz Psevdo-Barnabovega pisma je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa boste lahko oddajo tudi neposredno poslušali.

Preberi več

16. oddaja: Efrem Sirski gleda Evo in Marijo hkrati

Sv. Efrem Sirski (ok. 306 - ok. 373), diakon in pesnik, si je s svojimi darovi prislužil naziv "harfa Svetega Duha". Rojen v sirskem Nisibisu je pridobil prvi teološko izpbrazbo v rojstnem mestu od škofa Jakoba, potem pa je tudi sam postal učitelj, kasneje v Edesi, kamor je prebežal pred Perzijci, ki so osvojili njegovo rojstno mesto. Poleg množice pesmi (homiletičnih memrejev in himničnih madrašejev) je pisal tudi eksegetska dela. Je najpomembnejši sirski cerkveni oče in pesnik patristične dobe. 20 himen je posvetil Devici Mariji. Pred nami pa je odlomek iz njegove Razlage Prve Mojzesove knjige, kjer primerja Evo in Marijo.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 14. maja 2014 ob 20h.

Spodnje Efremovo besedilo je na voljo tudi v formatu PDF.
Tu pa lahko preberete še njegovo Molitev Bogorodici.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

15. oddaja: Veliki kanon Andreja Kretskega

sv. Andrej KretskiSv. Andrej Kretski (ok. 650 - ok. 730), škof v Gortini na Kreti, velik pesniški inovator, je med drugim napisal Veliki kanon, ki je postal kanonično branje pri molitvenem bogoslužju v pravoslavni Cerkvi ob začetku posta. V delu prelista vse Sveto pismo v ključu greha in spokornosti in spodbuja k spreobrnjenju. Pesnitev sestavlja 9 od, ki so sestavljene po istem modelu: irmosu (napovedni pesmi) sledijo tropariji (kitice), ki jih sklepa isti odpev: "Usmili se me, Bog, usmili se me!" Vsaka kitica opiše eno pozitivno ali negativno osebo iz Svetega pisma, včasih tudi več. Na koncu ode je doksologija in molitev Bogorodici.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. marca 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo je na voljo tudi v formatu PDF. Odlomek je vzet iz knjige Veliki kanon, Ljubljana : Logos 2013. Delo je prevedel Gorazd Kocijančič.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

14. oddaja: Življenje svetega Antona

Anton

Sv. Atanazij, aleksandrijski patriarh, je napisal Življenje svetega Antona takoj po njegovi smrti (356) in s tem dokončno dal meništvu domovinsko pravico v Cerkvi. Lik svetega Antona je navduševal številne sodobnike (med njimi Avguština, Hieronima itd.), kasneje pa tudi množice bralcev v vseh zgodovinskih obdobjih. Eden od pomembnejših naukov iz tega spisa je nauk o razločevanju duhov.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. februarja 2014 ob 20h.

Spodnje besedilo je na voljo tudi v formatu PDF. Odlomek je vzet iz knjige Izviri meništva, Celje 2011.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos.

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.


Preberi več

13. oddaja: Gregorij Nazianški o Gospodovem razglašenju

Gregorij NazianškiSv. Gregorij Nazianški (ok. 330 - 390), eden treh velikih Kapadočanov, eden treh (štirih) velikih vzhodnih očetov, veliki prijatelj sv. Bazilija Velikega, s katerim skupaj godujeta 2. januarja, si je v vzhodnem izročilu prislužil naziv Teolog, spet eden od treh, skupaj z evangelistom Janezom in mistikom Simeonom Novim Teologom (iz 10. stol.). V teološko razburkanem 4. stoletju je zaslužen za zmago nicejske preve vere, saj je pod njegovim vodstvom leta 381 v Carigradu potekal koncil, ki nam je dal nicejsko-carigrajsko veroizpoved.

Njegov opus je precej enoličen: imamo samo več sto njegovih pesmi in 45 govorov, ki pa so obsežni in raznoliki. Pet od njih ima naziv "teološki". Besedilo, ki je pred nami pa je odlomek iz bogoslužnega govora na praznik Teofanije, to je Gospodovega razglašenja, ki je bil v tistem času še tesno povezan s praznikom Gospodovega rojstva, saj so obe skrivnosti praznovali še na isti dan, to je 6. januarja. Takole je kot carigrajski škof nagovoril svoje vernike v stolnici.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 9. januarja 2014 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF. Odlomek je natisnjen tudi v reviji Magnificat 01/2014 na str. 38-39.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos.

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več