Sv. Hipolit Rimski in Apostolsko izročilo (Traditio apostolica)

Mučencu in rimskemu prezbiterju Hipolitu (nekateri ga imajo celo za prvega protipapeža) so skoraj pol tisočletja pripisovali spis z naslovom Apostolsko izročilo, ki vsebuje pomembna določila o življenju in delovanju Cerkve. Govori o ureditvi cerkvenih služb, o bogoslužnem redu, o poučevanju katehumenov in o krstu, o molitvi in znamenju križa. Povsem slučajno - zradi napisa na nekem kipu - so ga začeli v 16. stoletju pripisovati Hipolitu Rimskemu. Šele v zadnjih desetletjih pa se razkriva, da je to besedilo pravzaprav nekaj silno neoprijemljivega, saj je živelo in nastajalo več stoletij in v več geografskih okoljih. Še najlažje bi ga primerjali s starodavno cerkvijo v kakšnem zelo cvetočem mestu, ki je v vsaki dobi doživela temeljito prenovo in prezidavo.

V katehezi obravnavamo odlomek, ki govori o redu pri obedih in obredih ter o molitvenih urah in znamenju križa.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. avgusta 2014, na god neavtorja sv. Hipolita ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

*~*~*

Sv. Hipolitu Rimskemu

pripisano

Apostolsko izročilo

(odlomki)

 

Obed in evharistija

28. Jejte in pijte z zmernostjo. Ne pijte do pijanosti, da vas nihče ne bo zasmehoval in da tisti, ki vas je povabil, ne bo užaloščen zaradi vašega obnašanja. Bolje je, da še dalje moli, da bo vreden obiska svetih. Resnično, kakor je rečeno: »Vi ste sol zemlje.« Če ste vsi zbrani in kdo ponudi obed, sprejmite vabilo.

Ko jeste, jejte toliko, kolikor zadošča, in ne čezmerno, tako da gostitelju še kaj ostane in lahko pošlje komu kot ostanek za svete in se tako lahko tisti, ki mu je to poslano, razveseli.

Naj vsi gostje jedo v molku, brez prepiranja in rečejo samo tisto, kar škof dovoli. Če kdo kaj vpraša, naj se mu odgovori. Ko odgovarja škof, naj vsi molčijo in ga tiho pohvalijo, dokler kdo drug česa ne vpraša. In če je takrat, ko ni škofa, vernik pri obedu v navzočnosti prezbiterja ali diakona, naj jedo enako, s častjo. Vsak naj bo pozoren, da prejme blagoslovljeni kruh in vino iz rok prezbiterja ali diakona. Podobno naj katehumeni prejmejo eksorcizem.

Če so zbrani samo laiki, naj se obnašajo skromno, saj laik ne more narediti blagoslovljenega kruha.

 

29. Vsak naj jé v Gospodovem imenu. Bogu namreč ugaja, da se celo med pogani pokažemo kot goreči, saj smo vsi povezani in trezni.

 

30. Ko hoče kdo povabiti starejše vdove na obed, naj jih odpusti domov pred sončnim zahodom. Če jih ne more sprejeti doma zaradi cerkvene službe, naj jim da hrano in vino in jih odslovi. Pojedo lahko doma, kakor hočejo.

 

…

 

Molitvene ure

41. Naj si vsak vernik, moški ali ženska, ko se zbudi ob zori, še preden se loti kakršnegakoli dela, umije roke in moli k Bogu. Potem sme pristopiti k delu. Če pa je kakšno poučevanje o Božji besedi, naj gre tja, vedoč, da bo pri poučevanju poslušal Boga samega. Če molijo v občestvu, se bodo lahko čez dan izognili zlu. Pobožni naj pomislijo, da je velika napaka, če ne gredo na kraj, kjer se poučuje, še posebej če znajo brati.

Če je tam učitelj, naj nihče ne zamuja, ko prihaja v občestvo, kjer se poučuje. Potem se tistemu, ki govori, pusti, da izreče vsem koristne reči. Slišali boste reči, ki jih niste poznali, in prav vam bodo prišle reči, ki vam jih bo dal Sveti Duh preko tistega, ki poučuje. Tako se bo vaša vera okrepila s tem, kar boste slišali. Povedal vam bo tudi, kaj je treba potem delati doma. Zato naj se vsak potrudi, da bo šel v občestvo, tja, kjer se razcveta Sveti Duh.

Če kak dan ni poučevanja, naj vsak doma vzame v roke sveto knjigo in bere toliko, da od tega nabere nekaj koristi.

 

Če si doma, moli ob tretji uri in slavi Boga. Če si ob tistem času drugod, moli v srcu k Bogu. To uro je bil namreč Kristus pribit na les. In tako je postava v Stari zavezi naročala, da se položni hlebi darujejo tretjo uro kot predpodoba Kristusovega telesa in krvi. In darovanje jagnjeta brez razuma je bilo predpodoba popolnega Jagnjeta. Kajti Kristus je pastir in je tudi kruh, ki je prišel iz nebes.

Moli tudi ob šesti uri. Ko je bil Kristus pribit na les križa, je ugasnila luč dneva in je nastala tema. Tako moli ob tej uri silno molitev in posnemaj krik tistega, ki je molil in je vse stvarstvo potemnilo za neverujoče jude.

Moli tudi ob deveti uri veliko molitev z velikim slavljenjem ter posnemaj duše pravičnih, ki se ne lažejo, ko slavijo Boga, ki se spominja svojih svetih in jim je poslal svojo Besedo, da bi jih razsvetlil. Kajti ob tej uri je bila prebodena Kristusova stran, da je pritekla voda in kri. Preostanek dneva je potem imel luč do večera. Tako je prižgal zarjo novega dneva ob začetku svojega spanja in tako naredil predpodobo svojega vstajenja.

 

Moli tudi, preden gre tvoje telo počivat v posteljo.

Okrog polnoči vstani in si umij roke z vodo ter moli. Če si poročen, molita skupaj. Če pa tvoj sozakonec še ni krščen, pojdi molit v drugo sobo in se potem vrni v posteljo. Ne pomišljaj si moliti, kajti kdor se je povezal v zakon, ni nečist. Tistim, ki so se okopali, se ni treba ponovno umivati, saj so čisti. Ko ujameš dih v dlan in se pokrižaš z vlago svojega diha, se tvoje telo očisti vse do peta. Dar Duha in krstni studenec, ki izvira iz vernikovega srca kot iz vodnjaka, namreč očiščujeta tistega, ki veruje. Tako je nujno moliti tudi ob tej uri.

 

…

 

Znamenje križa

42. Če vas napade skušnjava, spoštljivo naredite znamenje križa na čelo. To je namreč znamenje Gospodovega trpljenja, ki se ga pokaže in razkrije proti hudiču, da ga le naredite z vero, ne za to, da bi ga videli drugi ljudje, ampak da si ga nadenete kot ščit.

Ko namreč nasprotnik vidi moč srca in ko vidi, da notranji človek, ki ga oživlja Beseda, kaže notranjo podobo Besede, ki se odraža tudi navzven, tedaj mora zbežati zaradi Duha, ki je v vas. To ponazarjata velikonočno jagnje, ki je bilo žrtvovano, in kri, s katero je Mojzes poškropil prag in jo pomazal po naddurju. Govori nam o veri, ki je zdaj v nas in nam jo je dalo popolno Jagnje.

Ko naredimo z roko znamenje križa na čelo in na oči, odvrnemo njega, ki nas skuša uničiti.

 

Prevedel br. Miran Špelič OFM