Mučenec sv. Justin (+ ok 165) ni le z življenjem in smrtjo izpričal svoje vere, ampak tudi s spisi, saj je eden prvih apologetov, ki so se postavili v bran porajajočemu se in rastočemu krščanstvu. Ker je bil filozof, je uporabil tudi filozofijo kot orodje, da je branil svojo vero. V Apologiji je pojasnil, da kristjani niso kanibali, kakor so jih obtoževali; zato je podal dokaj podroben opis evharističnega obeda, v katerem prepoznamo vse glavne poteze svete maše.

Kateheza je bila na sporedu 10. junija 2023 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera.

Na tej povezavi je obravnavani odlomek iz Justinove Apologije.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa lahko katehezo neposredno poslušate. 

- ~ - ~ -

Justin

Kaj je evharistija

Prva apologija 66-67

LXVI.

1. Ta hrana se imenuje pri nas »evharistija«. Nihče je ne sme prejeti razen tistega, ki veruje, da je resnično, kar učimo, in se je skopal v kopeli za odpuščanje grehov in prerojenje ter tako živi, kakor je Kristus učil.

2. Kajti tega ne sprejemamo kot navaden kruh in navadno pijačo, temveč smo poučeni: kakor je naš Odrešenik Jezus Kristus, ko se je učlovečil, po Božjem Logosu prejel meso in kri za naše odrešenje, tako je tista hrana, ki je po molitvi k Logosu od njega z zahvalo posvečena in s katero se po spremenjenju hranita naše meso in naša kri, meso in kri tega utelešenega Jezusa.

3. Kajti apostoli so nam sporočili v spominih, ki so jih napisali in se imenujejo evangeliji, da jim je Jezus tako naročil, da je vzel kruh, se zahvalil in rekel: »To delajte v moj spomin, to je moje telo;« in da je prav tako vzel kelih, se zahvalil in rekel: »To je moja kri,« in dal samo njim.

4. Tudi to so hudobni demoni začeli posnemati in so naročili, naj se to dogaja tudi v Mitrovih misterijih. Veste namreč ali vsaj lahko izveste, da se pri obredih uvajanja postavljata kruh in čaša vode z nekimi reki pred človeka, ki vstopa v te misterije.

LXVII.

1. Odtlej, ko se je to zgodilo, se tega vedno skupaj spominjamo. Tisti, ki kaj imamo, podpiramo vse reveže, in vedno smo združeni. 2. Za vse, kar prejemamo, slavimo Stvarnika vesoljstva po njegovem Sinu Jezusu Kristusu in po Svetem Duhu.

3. Na dan, imenovan dan Sonca, se na istem kraju zberejo vsi, ki prebivajo po mestih ali na podeželju; berejo se spomini apostolov ali spisi prerokov, kolikor dopušča čas. 4. Ko bralec neha, predstojnik z nagovorom opominja in spodbuja vse, ki smo navzoči, naj posnemamo te čudovite reči. 5. Nato vsi hkrati vstanemo in molimo.

Ko nehamo moliti, prinese, kakor sem prej povedal, kruh, vino in vodo. Predstojnik moli in se zahvaljuje, kolikor more, in ljudstvo mu pritrdi: »Amen.« Nato se z zahvalo posvečene stvari razdelijo in vsak prejme delež; tistim pa, ki niso prisotni, se pošlje po diakonih.

6. Vsak, ki mu gre dobro in je voljan, daruje po lastni odločitvi, kolikor hoče. Kar se nabere, se shrani pri predstojniku in ta pomaga sirotam in vdovam, takim, ki zaradi bolezni ali iz drugega vzroka živijo v pomanjkanju, jetnikom, prišlekom, ki so tujci; na sploh predstojnik skrbi za vse, ki so v stiski.

7. Na dan Sonca pa se vsi hkrati shajamo, ker je to prvi dan, ko je Bog spremenil temo in snov ter naredil svet, in ker je naš Odrešenik Jezus Kristus ta dan vstal od mrtvih. Kajti na dan pred Kronosovim dnevom so ga križali in na dan po Kronosovem dnevu, tj. na dan Sonca, se je prikazal apostolom in učencem ter jih učil to, kar smo sporočili tudi vam, da bi o tem razmislili.

Prevedla Franc Ksaver Lukman in Gorazd Kocijančič

Logos v obrambo resnice, Celje 1998, 233–235