Sv. Ciril Jeruzalemski (ok. 313 - 386) je bil škof v Eliji Kapitolini, ki ji je prav on pomagal, da je spet postala Jeruzalem, sveto mesto. Na mestih, kjer so se dobrih 300 let prej odvili osrednji dogodki našega odrešenja, je uvajal katehumene v vero in jih pripravljal na krst. Njegove ohranjene krstne in pokrstne (mistagoške) Kateheze nam omogočajo vpogled v življenje kristjanov kmalu po tem, ko je krščanstvo dobilo svobodo. Tudi nam lahko pomagajo, da poglobimo razumevanje svojega krsta. Leta 2023 je pri založbi KUD Logos izšel prevod njegovih Krstnih in mistagoških katehez.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili odlomkom iz njegove trinajste krstne kateheze, je bila na sporedu 9. marca 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je p. Benjamin Bevc DJ, prevajalec in pisec spremne besede omenjenega prevoda.

Na tej povezavi je obravnavano besedilo Cirilove kateheze v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.

 

~ - ~ - ~

Ciril Jeruzalemski

Trinajsta krstna kateheza

(odlomki)

 

Resničnost križanja

4. Jezus je torej resnično trpel za vse ljudi. Križ namreč ni navidezen, ker je potem navidezno tudi odkupljenje. Smrt ni namišljena, ker je potem tudi odrešenje le bajka. Če je smrt namišljena, govorijo resnico tisti, ki pravijo: Spomnili smo se, da je tisti zapeljevalec, ko je bil še živ, rekel: »Po treh dneh bom vstal.« Trpljenje je torej resnično; resnično je bil namreč križan in tega se ne sramujemo. Križan je bil, in tega ne zanikamo, ampak temu raje ponosno pritrjujemo. Če bi namreč zdaj zanikal, bi me zavrnila ta Golgota, blizu katere se zdaj nahajamo. Zavrnil bi me les križa, ki je bil od tod kasneje po koščkih razdeljen po vsem svetu.

Priznavam križ, ker poznam vstajenje. Če bi namreč ostal križan, ga verjetno ne bi priznaval, saj bi se najbrž hitro skril skupaj s svojim učiteljem. Ker pa je križu sledilo vstajenje, me ni sram pripovedovati o njem.

 

Zaharijeva prerokba o dnevu in noči

24. Kristus je bil torej križan za nas, potem ko je bil sojen ponoči, ko je bilo mraz in je bila zato poleg pripravljena žerjavica. Križan je bil ob tretji uri; od šeste do devete ure se je stemnilo, od devete ure pa je bilo spet svetlo. Ali je tudi to zapisano? Preiščimo. Zaharija pravi: Tisti dan se bo zgodilo: en dan ne bo svetlobe, mraz bo in zmrzal – mraz zato, ker se je Peter grel –, in tisti dan je znan Gospodu. Kako torej, ali mu drugi niso znani? Mnogo je dni, a to je dan Gospodove potrpežljivosti, dan, ki ga je naredil Gospod. In tisti dan je znan Gospodu, ne dan in ne noč. Kaj pomeni ta prerokova uganka? Tisti dan ni ne dan ne noč. Kako ga bomo torej poimenovali? Evangelij pojasnjuje to, o čemer govorimo. Ni bil dan, saj sonce ni enakomerno sijalo od svojega vzhoda do zahoda, ampak se je stemnilo sredi dne, od šeste do devete ure. Vmes je vpadla tema, Bog pa je temo imenoval noč. Zato ni bil ne dan ne noč. Kajti ni bilo ves dan svetlo, da bi se imenoval dan, in ni bilo ves dan temno, da bi se imenoval noč, ampak je po deveti posijalo sonce. Tudi to je prerok napovedal, saj je potem, ko je dejal: ne dan ne noč, dodal: in ob večeru bo svetloba. Vidiš prerokovo natančnost? Vidiš resnico vnaprej zapisanega?

 

Golgota je središče zemlje

28. Na križu je iztegnil roke, da bi zaobjel meje sveta. Golgota je namreč sámo središče zemlje. To niso moje besede, ampak je prerok dejal: Povzročil si odrešenje sredi zemlje. Človeške roke je iztegnil on, ki je s svojimi duhovnimi rokami utrdil nebo. In bile so pribite z žeblji, da bi skupaj s človeškostjo, oprtano z grehi ljudi in pribito na les križa, umrl tudi greh, mi pa bi vstali v pravičnosti. Ker je namreč smrt prišla po enem človeku, je tudi življenje prišlo po enem človeku, Odrešeniku, ki se je sam odločil umreti. Spomni se namreč besed: Oblast imam, da dam svoje življenje, in oblast imam, da ga spet prejmem.

 

Dobri razbojnik

30. O razbojnikih, ki sta bila križana skupaj z njim, je rečeno: Bil je prištet med prestopnike. Oba sta bila prej prestopnika, toda eden je prenehal biti takšen. Drugi pa je do konca ostal prestopnik, zakrknjen za odrešenje, in čeprav so bile njegove roke pribite, je njegov jezik udarjal z bogokletji. Judje, ki so šli mimo, so zmajevali z glavami in sramotili Križanega, s čimer so izpolnili, kar je pisano: Vidijo me, majejo s svojo glavo. Eden ga je sramotil skupaj z njimi, drugi pa je grajal sramotilca. In konec življenja je bil zanj začetek poboljšanja, izročitev duše in vnaprejšnje prejetje odrešenja. Potem ko je pograjal onega, je rekel: Spomni se me, Gospod. »Nate se obrača moja beseda; pusti tega, oči njegovega uma so sprijene, mene pa se spomni. Ne pravim: ‚Spomni se mojih del,‘ saj se jih bojim. Vsak človek je naklonjen svojemu sopotniku; skupaj s tabo sem na poti v smrt. Spomni se me, svojega sopotnika. Ne pravim: ‚Zdaj se me spomni,‘ ampak: Spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!«

31. Kakšna moč te je razsvetlila, razbojnik? Kdo te je naučil počastiti njega, ki je bil zasmehovan in križan skupaj s teboj? O večna luč, ki razsvetljuje tiste, ki so v temi! Zato si tudi upravičeno slišal: Bodi pogumen. Ne zato, ker bi te tvoja dela mogla navdajati s pogumom, ampak zato, ker je navzoč kralj, ki odpušča. Mnogo časa je bilo potrebnega za prošnjo, milost pa je bila takojšnja. »Resnično, povem ti: Danes boš z menoj v raju, ker si danes poslušal moj glas in nisi zakrknil svojega srca. V hipu sem izrekel sodbo zoper Adama, v hipu sem ti odpustil. Njemu je bilo rečeno: Na dan, ko bosta jedla z njega, bosta umrla, ti pa si bil danes poslušen po veri, danes je tvoje odrešenje. Oni je po lesu padel, ti pa si bil po lesu vpeljan v raj. Ne boj se kače, ne bo te izgnala, padla je namreč z neba. In ne pravim ti ‚danes boš odšel‘, ampak danes boš z menoj. Bodi pogumen, ne boš izgnan. Ne boj se plamenečega meča, ki se boji Gospodarja.« O velika in neopisljiva milost! Zvesti Abraham še ni vstopil, razbojnik pa že vstopa. Mojzes in preroki še niso vstopili, protipostavni razbojnik pa že vstopa. Že pred teboj se je temu čudil Pavel, ko je dejal: Kjer se je pomnožil greh, se je še veliko bolj pomnožila milost. Oni, ki so prenašali vročino dneva, še niso vstopili, on, ki je prišel ob enajstih, pa je že vstopil. Nihče naj ne godrnja zoper hišnega gospodarja, ker pravi: Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Razbojnik je želel ravnati pravično, a ga je prehitela smrt. »Ne pričakujem samo del, ampak odobravajoče sprejemam tudi vero. Prišel sem past med lilijami, prišel sem past po vrtovih. Našel sem izgubljeno ovco in si jo zadel na svoje rame.« On veruje, saj je sam rekel: Zablodil sem kakor izgubljena ovca. Gospod, spomni se me, ko prideš v svoje kraljestvo!

 

Znamenje križa

36. Ne sramujmo se torej izpovedati Križanega! S prsti pogumno zaznamujmo čelo s pečatom križa. Na vseh stvareh naj bo križ: na kruhu, ki ga jemo, na pijači, ki jo pijemo, na vhodih, na izhodih, pred spanjem, ko ležemo spat in ko se zbudimo, ko potujemo in ko počivamo. Križ je močna obramba, dana zastonj zaradi revnih, brez napora zaradi šibkih, saj gre za milostni Božji dar, za znamenje vernih in strah demonov. Na njem je namreč Bog slavil zmago nad njimi in jih javno izpostavil. Ko zagledajo križ, se spomnijo Križanega. Bojijo se njega, ki je zmaju zdrobil glave. Ne zaničuj pečata zato, ker je zastonjski dar, ampak zaradi tega še bolj ceni dobrotnika.

 

Prevedel Sergej Valijev

Ciril Jeruzalemski. Krstne in mistagoške kateheze. Ljubljana, KUD Logos 2023, 197–217.