120. oddaja: Veselimo se velikonočne sveče
By Miran Spelic on Apr 20, 2024 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
Exsultet, hvalnico sveči ali velikonočno naznanilo (praeconium paschale), besedilo, ki ga samo enkrat na leto poslušamo na samem začetku velikonočne vigilije, smo vzeli pod drobnogled za tokratno katehezo. Nastalo naj bi med letoma 400 in 600 in se je vedno malo spreminjalo, nazadnje v prenovi bogoslužja po drugem vatikanskem koncilu.
Na desni sliki vidimo razvit Exsultet-zvitek, kjer so ilustracije obrnjene v drugo smer kot teče besedilo z notami, ker je bralec odvijal zvitek čez ambon in so lahko navzoči ne le slišali, ampak tudi "videli" vsebino hvalnice. Zato smo včasih pospremili petje s projekcijo fotografij na platnu, nekaterih tudi vzetih iz reprodukcij zvitkov.
Kateheza, v kateri smo prisluhnili Hvalnici sveči v njenem celotnem besedilu in njeni razlagi, je bila na sporedu 20. aprila 2024 ob 21h v sklopu sobotnega duhovnega večera. Pripravil jo je br. Miran Špelič OFM.
Na tej povezavi je besedilo Hvalnice sveči (slovensko in vzporedno izvirno latinsko) v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek kateheze v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).
Tukaj pa katehezo lahko neposredno poslušate.
- ~ - ~ -
Exsultet
Praeconium Paschale – Velikonočno naznanilo
Hvalnica sveči – Laus cerei
Veseli se zdaj, nebeška množica angelov, veselite se božji služabniki: in ob zmagi tako velikega Kralja naj zadonijo mogočni glasovi. |
Exsúltet iam angélica turba cælórum: exsúltent divína mystéria: et pro tanti Regis victória tuba ínsonet salutáris. |
Veseli se tudi vsa zemlja, ožarjena s takim sijajem, in razsvetljena od bleska večnega Kralja naj začuti, da je tema z vesoljnega sveta pregnana. |
Gáudeat et tellus, tantis irradiáta fulgóribus: et ætérni Regis splendóre illustráta, totíus orbis se séntiat amisísse calíginem. |
Veseli se tudi, mati Cerkev, okrašena s sijajem tako svetle luči, in to svetišče naj odmeva od veselega vzklikanja množic. |
Lætétur et mater Ecclésia, tanti lúminis adornáta fulgóribus: et magnis populórum vócibus hæc aula resúltet. |
Zatorej tudi vi, predragi bratje, zbrani v tako čudoviti svetlobi svete luči, skupaj z mano prosite usmiljenega vsemogočnega Boga. Naj On, ki me je brez mojih zaslug poklical v svojo sveto službo, name razlije svojo luč in mi pomaga peti hvalnico Kristusovi luči. |
Quaprópter astántes vos, fratres caríssimi, ad tam miram huius sancti lúminis claritátem, una mecum, quæso, Dei omnipoténtis misericórdiam invocáte. Ut, qui me non meis méritis intra Levitárum númerum dignátus est aggregáre, lúminis sui claritátem infúndens, cérei huius laudem implére perfíciat. |
V/ Gospod z vami R/ In s tvojim duhom. V/ Kvišku srca. R/ Imamo jih pri Gospodu. V/ Zahvalimo se Gospodu, našemu Bogu. R/ Spodobi se in pravično je. |
V/ Dóminus vobíscum. R/ Et cum spíritu tuo. V/ Sursum corda. R/ Habémus ad Dóminum. V/ Grátias agámus Dómino Deo nostro. R/ Dignum et iustum est. |
Res se spodobi in je pravično, da nevidnemu Bogu, vsemogočnemu Očetu, in njegovemu edinorojenemu Sinu, našemu Gospodu Jezusu Kristusu, iz vse moči srca in duše in na ves glas pojemo slavo. |
Vere dignum et iustum est, invisíbilem Deum Patrem omnipoténtem Filiúmque eius unigénitum, Dóminum nostrum Iesum Christum, toto cordis ac mentis afféctu et vocis ministério personáre. |
On je namreč za nas večnemu Očetu Adamov dolg poplačal in z drago krvjo izbrisal zadolžnico prastare krivde. Slavimo namreč velikonočne praznike, ko je zaklano tisto pravo Jagnje, ki so z njegovo krvjo posvečeni domovi vernikov. |
Qui pro nobis ætérno Patri Adæ débitum solvit, et véteris piáculi cautiónem pio cruóre detérsit. Hæc sunt enim festa paschália, in quibus verus ille Agnus occíditur, cuius sánguine postes fidélium consecrántur. |
To je noč, ko si naše očete, Izraelove sinove, nekdaj iz Egipta izpeljal in jim skozi Rdeče morje dal iti kakor po suhi poti. |
Hæc nox est, in qua primum patres nostros, fílios Israel edúctos de Ægypto, Mare Rubrum sicco vestígio transíre fecísti. |
To je torej noč, ki je s svetlobo ognjenega stebra pregnala temo grehov. |
Hæc ígitur nox est, quæ peccatórum ténebras colúmnæ illuminatióne purgávit. |
To je noč, ki nocoj po vesoljnem svetu rešuje teme greha in hudobije sveta tiste, ki verujejo v Kristusa, jih posvečuje v Očetovi ljubezni in jih združuje v občestvo svetih. |
Hæc nox est, quæ hódie per univérsum mundum in Christo credéntes, a vítiis sæculi et calígine peccatórum segregátos, reddit grátiæ, sóciat sanctitáti. |
To je noč, v kateri je Kristus zdrobil verige smrti in kot zmagovalec vstal od mrtvih. Zakaj nič bi nam ne koristilo, da smo se rodili, ko bi ne imeli sreče, da smo odrešeni. |
Hæc nox est, in qua, destrúctis vínculis mortis, Christus ab ínferis victor ascéndit. Nihil enim nobis nasci prófuit, nisi rédimi profuísset. |
O kako čudovito nas v svojem usmiljenju ceniš! O kako nedoumljiva je tvoja ljubezen: da rešiš sužnja, si daroval Sina. |
O mira circa nos tuæ pietátis dignátio! O inæstimábilis diléctio caritátis: ut servum redímeres, Fílium tradidísti! |
O zares, Adamov greh je bil potreben, da je bil izbrisan s Kristusovo smrtjo. O srečna krivda, ki je bila vredna imeti takega in tako velikega Odrešenika. |
O certe necessárium Adæ peccátum, quod Christi morte delétum est! O felix culpa, quæ talem ac tantum méruit habére Redemptórem! |
O res presrečna noč, ki je bila edina vredna vedeti za čas in uro, ko je Kristus vstal od mrtvih. |
O vere beáta nox, quæ sola méruit scire tempus et horam, in qua Christus ab ínferis resurréxit! |
To je noč, o kateri je pisano: noč bo svetla kakor dan, noč bo razsvetljevala moje veselje. |
Hæc nox est, de qua scriptum est: Et nox sicut dies illuminábitur: et nox illuminátio mea in delíciis meis. |
Ta sveta velika noč preganja zlobo, izmiva krivdo, vrača grešnim nedolžnost in žalostnim veselje, preganja sovraštvo, prinaša slogo in uklanja vladarstva. |
Huius ígitur sanctificátio noctis fugat scélera, culpas lavat: et reddit innocéntiam lapsis et mæstis lætítiam. Fugat ódia, concórdiam parat et curvat impéria. |
V tej milostni noči torej sprejmi, sveti Oče, to večerno daritev, ki ti jo sveta Cerkev daruje po rokah svojih služabnikov v slovesnem prinašanju sveče, ki je delo marljivih čebel in znamenje nove luči. |
In huius ígitur noctis grátia, súscipe, sancte Pater, laudis huius sacrifícium vespertínum, quod tibi in hac cérei oblatióne solémni, per ministrórum manus de opéribus apum, sacrosáncta reddit Ecclésia. |
Zdaj razumemo hvalnico velikonočne sveče, ki jo Bogu v čast použiva svetli plamen. Čeprav smo ga s prižiganjem med vse razdelili, se vendar s tem sam ni zmanjšal. Hrani ga raztopljeni vosek, ki nam ga je za to dragoceno svečo dala marljiva čebela. |
Sed iam colúmnæ huius præcónia nóvimus, quam in honórem Dei rútilans ignis accéndit. Qui, lícet sit divísus in partes, mutuáti tamen lúminis detrimenta non novit. Alitur enim liquántibus ceris, quas in substántiam pretiósæ huius lámpadis apis mater edúxit. |
O zares presrečna noč, v kateri se zemlja druži z nebesi in človek z Bogom. |
O vere beáta nox, in qua terrénis cæléstia, humánis divína iungúntur! |
Prosimo te torej Gospod, naj ta sveča, posvečena tebi, to noč razsvetljuje brez pojemanja, naj ti bo prijetna in se prelije v nebeško svetlobo.
|
Orámus ergo te, Dómine, ut céreus iste in honórem tui nóminis consecrátus, ad noctis huius calíginem destruéndam, indefíciens persevéret. Et in odórem suavitátis accéptus, supérnis lumináribus misceátur. |
Njene pramene naj najde zvezda danica. tista danica pravim, ki nikoli ne zaide, Kristus tvoj Sin, ki se je vrnil od mrtvih, jasno zasvetil človeškemu rodu in živi in kraljuje vekomaj. Amen. |
Flammas eius lúcifer matutínus invéniat: ille, inquam, lúcifer, qui nescit occásum. Christus Fílius tuus, qui, regréssus ab ínferis, humáno géneri serénus illúxit, et vivit et regnat in sæcula sæculórum. Amen. |
Zaenkrat ni odzivov
Napiši komentar
« 121. oddaja: Jezusova oporoka ob vnebohodu pri Avguštinu | 119. oddaja: Ciril Jeruzalemski pripravlja katehumene na krst » |