Pismo Diognetu brani kristjane

To delo neimenovanega avotrja s konca 2. stoletja je biser zgodnje apologetske literature, ko se je mlado krščanstvo prvič srečalo s helenističnim svetom in se postavilo zase. Ker so kristjane napadali ne le fizično s preganjanji, ampak tudi z javnim mnenjem, so ti pokazali, kaj verujejo, kako častijo Boga in kako sploh res živijo. Tako so želeli pobiti predsodke med nenaklonjeno javnostjo. Edini ohranjeni rokopis (prepis) tega dela je zgorel leta 1870 skupaj s strasburško knjižnico.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili odlomku iz tega dela, je bila na sporedu 9. septembra 2015 ob 20h.

Tu je na voljo besedilo odlomka iz Pisma Diognetu v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi direktno poslušate.

Preberi več

Sv. Gregorij iz Nise

Mojzes vidi Boga v temi

Sv. Gregorij iz Nise (ok. 335-394) se je rodil v svetniški družini v Kapadokiji (današnja osrednja Turčija). Brat Bazilij ga je uvajal v govorniške spretnosti, a pozneje ni šel takoj za njim v meniško življenje, ampak se je lotil posvetne kariere, toda ne za dolgo časa. Tudi on se je pridružil mnogim sorodnikom v redovnem življenju. Kot teolog je bil zelo prodoren in globok tudi v mistiki. Čeprav se je boril za pravo vero, pa se je znal dvigniti nad tedanje polemike.

Njegovo najznamenitejše duhovno delo je Mojzesovo življenje, kjer po svetopisemski eksegezi pokaže Mojzesa kot zgled duhovnega življenja za vsakega kristjana.

Kateheza, v kateri smo prisluhnili odlomku iz tega dela, je bila na sporedu 12. avgusta 2015 ob 20h.

Tu je na voljo Greorijevo besedilo v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi direktno poslušate.

--- ~~~ ---

Preberi več

Sv. Janez Kasijan

Božja pomoč pri molitvi

Sv. Janez Kasijan (360-435) se je rodil ob Črnem morju v današnji Romuniji, tedaj edini latinsko govoreči deželi na Vzhodu; po doseženi odlični izobrazbi je šel s prijateljem Germanom živet kot menih v Palestino, potem pa v Egipt. V času origenističnih sporov se je leta 399 umaknil v Carigrad, kjer je postal diakon, leta 415 pa ga zasledimo v Provansi, kjer ustanavlja samostane v Marseillu. Njegovi glavni deli sta Uredbe (De institutis) in Pogovori (Collationes), v katerih podaja teologijo meniškega življenja. Z njima je močno vplival na očeta zahodnega meništva sv. Benedikta, pa tudi na mnoge poznoantične, srednjeveške in novoveške avtorje.

Kateheza, v kateri bomo prisluhnili njegovim napotkom za molitev, je bila na sporedu 8. julija 2015 ob 20h.

Tu je na voljo Kasijanovo besedilo v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi direktno poslušate.

Preberi več

Sv. Irenej Lyonski († ok. 202)

O učlovečenju Besede

Irenej je doma iz maloazijske Smirne, kjer je bil učenec Janezovega učenca Polikarpa. V Galiji je hitro postal vidna osebnost v krščanski skupnosti in po smrti mučenca Potina tudi škof v Ludgunumu, današnjem Lyonu. Prvi se je poglobljeno soočil s problematiko krivih ver in prepoznal njihovo nevarnost. Proti njim je nastopil z opiranjem na tradicijo in z razlaganjem pravega nauka. Tako je proti markionitom poudaril povezanost Stare in Nove zaveze, proti dualističnim gnostikom pa pozitivno vlogo stvarstva in materije ter mesto mesa (caro) v odrešenju. Ohranjeni sta dve njegovi deli, Zoper krivoverstva v 5 knjigah in kratek Prikaz apostolskega nauka, iz katerega smo izbrali odlomek za to katehezo. V tem delu poveže obe zavezi in poudarja vlogo učlovečenja druge božje osebe.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 10. junija 2015 ob 20h.

Tu lahko preberete besedilo v formatu PDF.

Na tej povezavi je dostopen posnetek v MP3 (desni klik, shrani kot),

tu pa lahko neposredno poslušate posnetek celotne kateheze.

Preberi več

Sv. Atanazij Aleksandrijski (ok. 297 – 373)

Škof Aleksander ga preseneti kot dečka, ko se igra škofa, in ga vzame v šolo. Ko Aleksander umira, ga hoče imeti ob sebi, čeprav je pobegnil, ker se je bal, da ga bodo imenovali za njegovega naslednika. 45 let je potem vodil Cerkev v prestižni Aleksandriji, od tega je 17 let prebil v petih izgnanstvih; je veliki branitelj vere v božjo troedinost proti Ariju. Veliko noč 7.4.345 je praznoval v Ogleju ob koncu svojega drugega izgnanstva.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. maja 2015 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več