Sv. Gregorij Nazianški (ok. 330 - 390), eden treh velikih Kapadočanov, eden treh (štirih) velikih vzhodnih očetov, veliki prijatelj sv. Bazilija Velikega, s katerim skupaj godujeta 2. januarja, si je v vzhodnem izročilu prislužil naziv Teolog, spet eden od treh, skupaj z evangelistom Janezom in mistikom Simeonom Novim Teologom (iz 10. stol.). V teološko razburkanem 4. stoletju je zaslužen za zmago nicejske preve vere, saj je pod njegovim vodstvom leta 381 v Carigradu potekal koncil, ki nam je dal nicejsko-carigrajsko veroizpoved.

Njegov opus je precej enoličen: imamo samo več sto njegovih pesmi in 45 govorov, ki pa so obsežni in raznoliki. Pet od njih ima naziv "teološki". Besedilo, ki je pred nami pa je odlomek iz bogoslužnega govora na praznik Teofanije, to je Gospodovega razglašenja, ki je bil v tistem času še tesno povezan s praznikom Gospodovega rojstva, saj so obe skrivnosti praznovali še na isti dan, to je 6. januarja. Takole je kot carigrajski škof nagovoril svoje vernike v stolnici.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 9. januarja 2014 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF. Odlomek je natisnjen tudi v reviji Magnificat 01/2014 na str. 38-39.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 za prenos (desni klik, shrani kot).

Tu spodaj pa lahko oddajo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Ambrozij Milanski (339-397) je sredi vzpenjajoče politične kariere - bil je upravitelj severnoitalijanskih provinc s sedežem v Milanu - bil izbran za milanskega škofa, čeprav je bil še katehumen, potem pa v enem tednu prejel vse zakramente od krsta do škofovskega posvečenja. Imetje je razdelil ubogim, sam pa se posvetil študiju teologije. Uspešno je zaključil arijansko krizo, ko je v Ogleju leta 381 organiziral sinodo. Poskrbel je, da kipa boginje Zmage niso vrnili v senatsko zbornico v Rimu. Cesarja Teodozija I. je zaradi hudega zločina nad civilnim prebivalstvom izobčil in ga sprejel v cerkev šele po opravljeni pokori. Ob vsem tem pa je ogromno pridigal in pisal. odlikoval se je kot skrben pastir svoje črede. Čeprav ni bil izviren teolog, pa je znal teologijo grških očetov ustrezno prenesti v latinski jezik. Ne smemo pozabiti še na njegov pesniški talent, saj je začetnik latinske krščanske himnodije. Nanj se sklicuje tudi ambrozijansko bogoslužje.

V svoji Razlagi Lukovega evangelija, ki je zelo homiletičnega značaja, se opira na Origenovo eksegezo, kar mu je Hieronim tudi očital, čeprav je bilo v antiki takšno naslanjenje dopustno in povsem samoumevno. Opaziti je močno alegorično metodo, ko nekaterim izrazom doda globlji oz. duhovni pomen. Odlomek razlaga srečanje med Janezom in Jezusom ob Jordanu tik pred Jezusovim krstom.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11.12.2013 ob 22h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Tu je povezava do posnetka oddaje v formatu MP3.

Tu pa lahko neposredno poslušate oddajo

Preberi več

Viktorin Ptujski (+ 303), prvi latinski ekseget in prvi znani literarni ustvarjalec na našem ozemlju, ima le skromno bero ohranjenih spisov. Čeprav ga je pozna antika občudovala in posnemala, pa ga je prehod v srednji vek skoraj v celoti odrinil na rob. Med ohranjenimi fragmenti je tudi homilija z razlago evangeljske prilike o desetih devicah. Četudi morda homiletična oblika ni Viktorinova, pa je gotovo njegova sama eksegeza, ki jo je morda neznani avtor kasneje prelil iz šolskega komentarja v bogoslužno homilijo. Resda je besedilo očitno bilo napisano v času preganjanj, vseeno pa ima močno sporočilo tudi za danes in nam odstira, kaj je prava modrost in kako naj živimo svojo vero, da nam ognjena reka ne bo branila vstopa na svatbo.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. novembra 2013 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Katehezo lahko poslušate v formatu MP3 ali pa jo prenesete s te povezave z desnim klikom in shranite na svoj računalnik.

Preberi več

Sv. Hieronim (ok. 345-419), mož s Krasa, doma iz še ne odkritih in odkopanih Stridon, je bil velik svetovljan: študiral v Rimu, potoval po Galiji, bil asket v Ogleju, menih v Siriji in malo v Egiptu, znova učenec v Carigradu, papežev tajnik v Rimu in spet menih v Betlehemu ... predvsem pa je bil veliki prevajalec Svetega pisma. Zato se ni mogel izogniti tudi njegovemu razlaganju. Pravijo, da je njegova Razlaga Jonove knjige njegov najboljši komentar. V tej katehezi bomo skupaj prebrali le kratek odlomek iz tega dela.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 9. oktobra 2013 ob 20h.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Katehezo lahko poslušate v formatu MP3 ali pa jo prenesete s te povezave z desnim klikom in shranite na svoj računalnik.

- - ~ - ~ - ~ -

Preberi več

Sv. Ciprijan (+257) je eden prvih očetov, ki nam ponuja svojo razlago molitve očenaša. V rojstni Kartagini je služboval kot pravnik, se spreobrnil v krščanstvo, zelo hitro postal voditelj krščanske skupnosti v tej afriški metropoli, česar nekateri niso sprejeli z največjim veseljem, med preganjanjem vodil Cerkev iz skrivališča s pomočjo pisem, med naslednjimi preganjanji pa je bil izdan in izročen v smrt. Goduje 16. septembra.

Med njegovimi spisi, od katerih je najpomembnejši O edinosti Cerkve, se odlikuje po svežini tudi razlaga Gospodove molitve, od koder je vzet tokratni odlomek.

Oddaja je bila na sporedu v sredo 11. septembra 2013.

Besedilo je na voljo v formatu PDF.

Celotno besedilo pa je dostopno na tej povezavi .

Katehezo si lahko poslušate v formatu MP3 ali pa so jo prenesete s te povezave z desnim klikom.

- ~ - ~ - ~ -

Preberi več