Sv. Avguštin (354-430), škof v severnoafriškem Hiponu, je svojim vernikom razlagal Janezov evangelij, in to v 124 govorih (Govori o Janezovem evangeliju). Jezusov nočni pogovor z Nikodemom, ko mu je sebe primerjal s kačo, ki jo je Mojzes povzdignil v puščavi na drog, je ta veliki pridigar razložil tako, kot si lahko preberemo in poslušamo spodaj.

Kateheza (že šestdeseta patristična!) je bila na sporedu v soboto 10. marca 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).
Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Sholastika (ok. 430 - 546), sestra sv. Benedikta, je bila deležna pozornosti sv. Gregorija Velikega v njegovih Dialogih, kjer je opisoval življenje svetnikov krščanskega zahoda. Po izročilu naj bi bila Benediktova dvojčica, živela pa je v samoti blizu velike bratove ustanove na Monte Cassinu. Gregorij opisuje v našem odlomku pretresljivo moč njene molitve. Berilo je vzeto iz Bogoslužnega branja.

(Če je Benedikt OČE Evrope in je Sholastika njegova sestra, je potem ona TETA Evrope, kajne?)

Kateheza je bila na sporedu v soboto 10. februarja 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.
Tu je na voljo besedilo prebranega odlomka v formatu PDF.
Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).
Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

~ - ~ - ~

Sv. Gregorij Veliki

Več je zmogla, ker je več ljubila

Pogovori 2, 33

Sholastika, sestra svetega Benedikta, se je že v otroški dobi posvetila Gospodu. K bratu je prihajala na obisk vsako leto enkrat. Božji mož ji je prihajal naproti ne daleč od samostanskih vrat do bližnjega samostanskega posestva.

Tako je bilo tudi tistega dne. Sholastika je prišla do posestva, brat pa ji je prišel naproti v spremstvu nekaterih učencev. Ves dan so preživeli v slavljenju Boga in svetih pogovorih in, ko se je zmračilo, so skupaj večerjali.

Ker so se sveti pogovori zavlekli v pozen čas, je Benediktova sestra zaprosila: »Prosim te, ne zapusti me nocoj, do jutra se pogovarjajva o veselju nebeškega življenja.« On pa je odgovoril: »Kaj govoriš, sestra? Ne morem ostati zunaj celice.«

Ko je Sholastika slišala bratovo odločno besedo, je sklenila roke in jih položila na mizo. Naslonila se je z glavo nanje in molila k vsemogočnemu Gospodu. Ko je dvignila glavo, pa se je razdivjala nevihta z bliskanjem, grmenjem in nalivom, da se niso mogli ne častiti Benedikt in ne njegovi spremljevalci ganiti iz prostora, kjer so sedeli.

Sveti mož pa se je užalostil in začel tarnati: »Vsemogočni Bog naj ti odpusti, sestra; kaj si mi storila!« Ona pa mu je odgovorila: »Vidiš, prosila sem tebe, pa me nisi poslušal. Zato sem prosila Boga in on me je slišal. Sedaj le pojdi, če moreš, pusti me in se vrni v samostan.«

Tako je Benedikt, ki ni bil voljan ostati, ostal mimo svoje volje. Prebedeli so vso noč in se drug ob drugem hranili s svetimi pogovori o duhovnem življenju.

Nič čudnega ni, da je Sholastika dosegla več kot brat. Njeno ravnanje je bilo v skladu z Janezovimi besedami: Bog je ljubezen. Upravičeno je več zmogla, ker je bolj ljubila.

A glej! čez tri dni je bil božji mož v celici. Ko je dvignil oči v nebo, je videl dušo svoje sestre, ki je zapuščala telo in se v podobi golobice dvignila proti nebeškim dvorom. Razveselil se je tolikšne sestrine slave in se zahvalil vsemogočnemu Bogu s pesmimi in hvalnicami. Poslal je brate, da so njeno telo prinesli v samostan in ga položili v grob, ki ga je pripravil zase.

In uresničile so se besede, po katerih niti grob ne more ločiti teles, katerih srca so bila vedno eno v Gospodu.

PL 66, 194-196

Sv. Elred Rievalski (1110 - 1167) je sicer živel po obdobju cerkvenih očetov, vendar je v mnogočem še vedno njim enak, saj piše in razmišlja bolj na njihov kot na način sodobnoh sholastikov. Rodil se je v Angliji v duhovniški družini v prelomnih časih, ko se je po vdoru Normanov otoška Cerkev začela oblikovati bolj kontinentalno (to je rimsko). Povsem ga prevzame nov, meniški način življenja, ki ga sreča v Rievaulxu, kjer postane magister novincev in pozneje opat. Njegovo najznamenitejše delo je dialog z naslovom Duhovno prijateljstvo. Iz konkretnih izkustev življenja v prijateljstvu in globokega razmisleka o njem zna spregovoriti onstran svojega časa in nas močno nagovarja in nas uči še danes. Pokaže na neoprava prijateljstva, ki nevarno ogrožajo posameznika in skupnost; in vodi k pravemu priajteljstvu, ki je zanj Božji dar in tudi orodje odrešenja.

Knjiga Duhovno prijateljstvo je izšla kot letni dar Marijine kongregacije slovenskih duhovnikov in bogoslovcev pri Slomškovi založbi/Ognjišču; prevedel jo je Gregor Lavrinec.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 13. januarja 2018 ob 21:00 v terminu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranih odlomkov iz Duhovnega prijateljstva v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Povezava na knjigo v spletni knjigarni Ognjišča.

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

-~-~-~-

Preberi več

Ambrozij Milanski (+ 397) je iz kariere v državni upravi - bil je cesarski namestnik za vso severno Italijo - prestopil v služenje Božjemu ljudstvu v Cerkvi. Bil je še katehumen, ko so ga izbrali za milanskega škofa. Teologije se je očil tudi od grških avtorjev. Njegova Razlaga Lukovega evangelija, od koder je vzet pričujoči odlomek, se tako močno opira na Origena (+ 253). Drzne primerjave in izpeljave nas izzivajo še danes.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 9. decembra 2017 ob 20:30 v terminu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranih odlomkov iz Razlage Lukovega evangelija v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sulpícij Sevêr (ok. 360 - ok. 440) je v svojem najznamenitejšem delu Življenje svetega škofa Martina popisal življenje tega svetnika (316-397), še preden je ta dopolnil svoj življenjski tok na zemlji, tako prepričan je bil v njegovo svetništvo. Njegovo slavo je potem širil še s pismi, kjer je opisal njegovo smrt, in z Dialogi, v katerih se je skupaj s prijatelji vpričo radovedne množice menihov spominjal dogodkov iz njegovega življenja. Martin, doma iz panonske Savarije (Sombotelja), je namreč iz povsem poganskega okolja in iz vojašnice prišel v sam vrh krščanskega življenja, do svetosti, ki si jo je pridobil v samostanu in na škofovskem sedežu, saj je bil menih in obenem škof v Toursu. Tam je na pot za seboj - namreč iz poganstva v krščanstvo - popeljal velike množice. Današnji čas ponovnega popoganjenja kliče po zgledih temeljitega pokristjanjevanja.

Še letos bo pri Mohorevi izšlo Martinovo berilo, ki vsebuje vse Sulpicijve spise o sv. Martinu.

Kateheza je bila na sporedu v soboto 11. novembra 2017 ob 20:30 v terminu sobotnega duhovnega večera.

Tu je na voljo besedilo prebranih odlomkov o sv. Martinu v formatu PDF.

Na tej povezavi je mogoče prenesti zvočni posnetek v formatu MP3 (desni klik, shrani kot).

Tu pa lahko katehezo tudi neposredno poslušate.