Sv. Bazilij Veliki

Izaija in žareče oglje

Bazilij Veliki (ok. 330 ~ 1.1.379) je eden od treh velikih cerkvenih očetov iz Kapadokije (vzhod Male Azije), prijatelj Gregorija Nazianškega in starejši brat Gregorija iz Nise. Po uspešnem študiju v kapadoški Cezareji, Carigradu in Atenah se je hotel posvetiti akademski karieri, a ga je klic (tudi prek svetniških zgledov v družini) poslal na drugo pot. Po nekajletnem meniškem izkustvu je bil poklican za duhovnika in leta 370 za škofa v kapadoški prestolnici. Z dvema vodiloma je močno vplival na razvoj meništva in mu dal karitativno usmeritev; z bistrim umom pa je razrešil arijansko problematiko, ki je visela v zraku od nicejskega koncila leta 325. Skupaj s prijateljem in bratom je ponudil rešitve, ki sta jih kot njegova dediča izpeljala na carigrajskem koncilu dve leti po njegovi smrti, leta 381. Ta koncil je tudi jasno predstavil Bazilijevo teologijo o Svetem Duhu. Zaradi tega koncila veroizpoved, ki jo molimo pri maši, ni samo nicejska, saj so v Carigradu dodali še zadnji odstavek o Svetem Duhu.

Bazilij je bil tudi odličen razlagalec Svetega pisma. Čeprav je bil v marsičem Origenov dedič, pa pri eksegezi ni pretiraval z alegorijo. Razložil je šest dni stvarjenja, 13 psalmov in del Izaijeve knjige. Pred nami je odlomek iz Razlage knjige preroka Izaija.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 10. decembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Leon Veliki

o decembrskem postu in obrestih

Leon (ok. 400 - 10.11.461), ki je prvi od papežev dobil naziv Veliki, je sedel na Petrov sedež v časih hude krize, ko je propadalo rimsko cesarstvo. Uspelo mu je pregovoriti Huna Atila, da ni oplenil Rima, uspelo se mu je zoperstaviti mnogim krivoverskim tokovom v tedanji Cerkvi, tako manihejcem kot monofizitom. Njegov poseg na kalcedonskem koncilu leta 451 je zaključil vročekrvne kristološke spore.
Ohranjenih imamo njegovih 96 Govorov in okrog sto pisem. Na tem mestu predstavljuamo njegov 17. govor, ki ga je imel v času adventnega kvatrnega tridnevnega posta v decembru. Ob postu pa razvije še temo pomena Stare zaveze za kristjane, hvaležnosti in dobrodelnosti, kar vse naj izhaja iz posta. Zlasti pa se ustavi pri problemu posojanja in oderuških obresti. Antika namreč drugačnih obresti ni poznala. Kristjan naj raje vse posoja Bogu s tem, da pomaga ubogim. Tako bo prejel prave odrešilne obresti, ne pa take, ki bi ga pehale v pogubo. Na koncu govora spet na kratko opomni na dva postna dneva (sredo in petek) in sobotni molitveni shod pri sv. Petru.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. novembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Ignacij Antiohijski

o škofih in o svojem mučeništvu

Ignacij je bil škof v Antiohiji kmalu po apostolu Petru. Do krščanstva je prišel iz poganstva in nima judovskih korenin. Že kot priletnega so ga kot kristjana obsodili na smrt in odpeljali v Rim. Na poti se je srečeval z drugimi krščanskimi skupnostmi in jim pisal pisma. Ohranjenih je sedem pisem. Pet jih je namenjeno krščanskim skupnostim v Mali Aziji, eno prijatelju in soškofu Polikarpu iz Smirne, eno pa rimski Cerkvi, ki se precej razlikuje od ostalih. V vseh pismih sije živa vera v Kristusa in njegovo resnično božanstvo, obenem pa kaže tudi na službo škofa v teh skupnostih. V pismu Rimljanom pa kar blesti njegova vera in želja po mučeništvu, ki ga razume kot dopolnitev evharistične daritve.

Najverjetneje je umrl kot mučenec med zvermi v Rimu okrog leta 110.

***

Kateheza je bila na sporedu v sredo 8. oktobra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Gregorij Veliki o čudežu spregledanja pred Jeriho

Gregorij Veliki (540-604) iz bogate rimske družine in iz težkih časov (germanski vpadi) je bil deležen odlične izobrazbe, stopil na pot političbne kariere (prefekt rimskega mesta), a jo je kmalu zapustil ter se umaknil v samostan. Od tam ga pošljejo za apokrizarija na cesarski dvor v Carigrad; po vrnitvi domov po 15 letih pa ga kmalu izvolijo na sedež apostola Petra. Tudi s tega sedeža vodi marsikaj v rimskem mestu, zlasti pa organizira dobrodelnost, saj ima Cerkev kar nekaj sredstev, s katerimi razpolaga.

Pisal je za svoje sobrate menihe (Moralna eksegeza Jobove knjige), za svoje sobrate duhovnike in škofe (Pastoralno vodilo), pa tudi za vse božje ljudstvo (Homilije o evangelijih)

V katehezi obravnavamo odlomek, skoraj celo drugo homilijo, ki govori o Jezusovem ozdravljenju slepega pred Jeriho. Poleg zgodovinskosti in materialne resničnosti ima dogodek za nas tudi duhovni in simbolni pomen. Greh nas je oslepil, Kristusova milost nam vrača luč, v moči katere lahko varno hodimo po poti življenja.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 10. septembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

- ~ - ~ - ~ -

Preberi več

Sv. Hipolit Rimski in Apostolsko izročilo (Traditio apostolica)

Mučencu in rimskemu prezbiterju Hipolitu (nekateri ga imajo celo za prvega protipapeža) so skoraj pol tisočletja pripisovali spis z naslovom Apostolsko izročilo, ki vsebuje pomembna določila o življenju in delovanju Cerkve. Govori o ureditvi cerkvenih služb, o bogoslužnem redu, o poučevanju katehumenov in o krstu, o molitvi in znamenju križa. Povsem slučajno - zradi napisa na nekem kipu - so ga začeli v 16. stoletju pripisovati Hipolitu Rimskemu. Šele v zadnjih desetletjih pa se razkriva, da je to besedilo pravzaprav nekaj silno neoprijemljivega, saj je živelo in nastajalo več stoletij in v več geografskih okoljih. Še najlažje bi ga primerjali s starodavno cerkvijo v kakšnem zelo cvetočem mestu, ki je v vsaki dobi doživela temeljito prenovo in prezidavo.

V katehezi obravnavamo odlomek, ki govori o redu pri obedih in obredih ter o molitvenih urah in znamenju križa.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 13. avgusta 2014, na god neavtorja sv. Hipolita ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več