Fortunacijan Oglejski

Nedavno patristično odkritje

Nedavno je namški patrolog Lukas Dorfbauer v rokopisu 17 iz kölnske stolne knjižnice (v katerem je nabranih več različnih del) prepoznal, da je delo pod naslovom Regula evangeliorum quattuor (Vodilo štirih evangelijev) izpod peresa našega soseda, Fortunacijana Oglejskega, ki smo ga doslej poznali samo po treh drobnih fragmentih. Rojak Hieronim ga je zelo cenil kljub temu, da v arijanskih sporih ni ostal vedno na strani prave vere. Odkritje je prava detektivska zgodba, o kateri je govor v radijski katehezi; ni pa še končana, kajti delo je še vedno dostopno samo v digitaliziranem rokopisu na spletnem naslovu, ni pa še izšlo v tiskani kritični izdaji. Naš prevod je prava predpremiera.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 11. marca 2015 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

prva stran rokopisa

Preberi več

Didahe - dve poti sta

Didahe je verjetno najstarejši krščanski nesvetopisemski spis, ki je nastal še v prvem stoletju po Kr. Za razliko od evangelijev, ki podajajo kerigmo (oznanilo), je didahe nauk o načiunu življenja. Delo je kmalu utonilo v pozabo, iz katere ga je rešil škof Filotej Brienij leta 1873, ko je prepoznal to besedilo v enem od rokopisov v Carigradu.

Kateheza bila na sporedu v sredo 11. februarja 2015 ob 20h.
Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.
Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").
Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Avguštin

Objemi Boga Ljubezen

in v ljubezni objemi Boga

Objemi Boga Trojico in v trojici objemi Boga

Najpomembnejše teološko delo sv. Avguština (354-430) je obširna razprava O Trojici, ki jo je s presledki pisal več kot dvajset let. Ko premišljuje o tej največji skrivnosti naše vere, izhaja iz Svetega pisma in veroizpovedi, upošteva vse, kar je mogel prebrati pri svojih predhodnikih, potem pa doda svojo dialektično prodornost in psihološki uvid. Najbolj je izviren, ko najde sledove Trojice v človeku, saj je ta ustvarjen po podobi Boga, Bog pa je Trojica. Kljub izrednemu napredku v teološki govorici pa Avguštin slednjič prizna, da ostaja Bog večna skrivnost in da, bolj ko ga odkrivamo, bolj vidimo, kako neskončno nas presega.
To tudi pove znana legenda o dečku, ki ga je Avguštin srečal na obali, da je prelival morje v svojo jamico. Na očitek o nesmiselnem početju je dobil odgovor, da bo Trojica še kasneje šla v njegov um.
Celotno delo je odslej dostopno tudi v slovenskem prevodu (spletni nakup na tej povezavi).
Predstavitev je bila v knjigarni Mohorjeve na Nazorjevi 1 v Ljubljani
26. januarja 2015 ob 11h.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 14. januarja 2015 ob 20h.
Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.
Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").
Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Bazilij Veliki

Izaija in žareče oglje

Bazilij Veliki (ok. 330 ~ 1.1.379) je eden od treh velikih cerkvenih očetov iz Kapadokije (vzhod Male Azije), prijatelj Gregorija Nazianškega in starejši brat Gregorija iz Nise. Po uspešnem študiju v kapadoški Cezareji, Carigradu in Atenah se je hotel posvetiti akademski karieri, a ga je klic (tudi prek svetniških zgledov v družini) poslal na drugo pot. Po nekajletnem meniškem izkustvu je bil poklican za duhovnika in leta 370 za škofa v kapadoški prestolnici. Z dvema vodiloma je močno vplival na razvoj meništva in mu dal karitativno usmeritev; z bistrim umom pa je razrešil arijansko problematiko, ki je visela v zraku od nicejskega koncila leta 325. Skupaj s prijateljem in bratom je ponudil rešitve, ki sta jih kot njegova dediča izpeljala na carigrajskem koncilu dve leti po njegovi smrti, leta 381. Ta koncil je tudi jasno predstavil Bazilijevo teologijo o Svetem Duhu. Zaradi tega koncila veroizpoved, ki jo molimo pri maši, ni samo nicejska, saj so v Carigradu dodali še zadnji odstavek o Svetem Duhu.

Bazilij je bil tudi odličen razlagalec Svetega pisma. Čeprav je bil v marsičem Origenov dedič, pa pri eksegezi ni pretiraval z alegorijo. Razložil je šest dni stvarjenja, 13 psalmov in del Izaijeve knjige. Pred nami je odlomek iz Razlage knjige preroka Izaija.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 10. decembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več

Sv. Leon Veliki

o decembrskem postu in obrestih

Leon (ok. 400 - 10.11.461), ki je prvi od papežev dobil naziv Veliki, je sedel na Petrov sedež v časih hude krize, ko je propadalo rimsko cesarstvo. Uspelo mu je pregovoriti Huna Atila, da ni oplenil Rima, uspelo se mu je zoperstaviti mnogim krivoverskim tokovom v tedanji Cerkvi, tako manihejcem kot monofizitom. Njegov poseg na kalcedonskem koncilu leta 451 je zaključil vročekrvne kristološke spore.
Ohranjenih imamo njegovih 96 Govorov in okrog sto pisem. Na tem mestu predstavljuamo njegov 17. govor, ki ga je imel v času adventnega kvatrnega tridnevnega posta v decembru. Ob postu pa razvije še temo pomena Stare zaveze za kristjane, hvaležnosti in dobrodelnosti, kar vse naj izhaja iz posta. Zlasti pa se ustavi pri problemu posojanja in oderuških obresti. Antika namreč drugačnih obresti ni poznala. Kristjan naj raje vse posoja Bogu s tem, da pomaga ubogim. Tako bo prejel prave odrešilne obresti, ne pa take, ki bi ga pehale v pogubo. Na koncu govora spet na kratko opomni na dva postna dneva (sredo in petek) in sobotni molitveni shod pri sv. Petru.

Kateheza je bila na sporedu v sredo 12. novembra 2014 ob 20h.

Spodnji prevod je na voljo tudi v formatu PDF.

Tu je na voljo posnetek oddaje v formatu MP3 (desni klik in "shrani kot").

Tu spodaj pa oddajo lahko tudi neposredno poslušate.

Preberi več