Kategorija: Uncategorized
105. oddaja: Latinski očetje o skušnjavi v očenašu
By Miran Spelic on Okt 8, 2022 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
S pomočjo besedil Tertulijana, Ciprijana in Avguština je mogoč neposreden stik z naukom o molitvi, ki so ga učili zahodni očetje v zvezi s šesto prošnjo Gospodove molitve. Vsi soglašajo, da ni Bog tisti, ki vodi v skušnjavo, marveč on zgolj dopusti, d… more »
104. oddaja: Andrej Kretski opeva križ
By Miran Spelic on Sep 10, 2022 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
Nedavno odkrita grška homilija, pripisana sv. Andreju Kretskemu (+740), predstavlja edinstven primerek zgodnjebizantinskega cerkvenega govorništva. Ohranila se je zgolj v enem oxfordskem rokopisnem kodeksu (Bodl. Laud. gr. 81), sedaj pa je kot v prvem so… more »
103. oddaja: Aristej piše o nastanku Septuaginte
By Miran Spelic on Jul 9, 2022 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
Helenistično besedilo Aristejevo pismo, ki je nastalo v 2. stoletju pr. Kr., je ključen dokument, ki opisuje nastanek grškega prevoda hebrejske Postave (Tore), imenovanega tudi Septuaginta, tega pionirskega prevodnega dela, posrednika med semitskim in in… more »
63. oddaja: Klemen Aleksandrijski posluša pesem Besede-Logosa
By Miran Spelic on Jun 12, 2022 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
Klemen Aleksandrijski (ok. 150- ok. 215) je našel vero v Kristusa pri svojem filozofskem iskanju. Nastopil je proti lažni gnozi/spoznanju s pravim in pristnim spoznanjem Kristusa kot Božjega Logosa. Kar je za jude Stara zaveza, to je po njegovem mnenju z… more »
102. oddaja: Poljubi Besede pri Origenu
By Miran Spelic on Maj 14, 2022 | In Uncategorized | Pošlji odziv »
Origen (ok. 185–253) je bil po rodu iz Aleksandrije, zadnja desetletja pa je preživel v Cezareji v Palestini. Velja za enega najpomembnejših teologov antičnega krščanstva, še posebej pa se je odlikoval v razlagi Svetega pisma, v katerem je razbiral različne ravni pomena: od dobesednega do duhovnega. Postavil je temelje krščanskemu razumevanju enigmatične svetopisemske knjige Visoka pesem, o kateri se je poleg dveh homilij za katehumene ohranil tudi Rufinov latinski prevod njegovega grškega komentarja. V uvodu razlaga načine zgodovinskega, ekleziološkega in osebnega branja te pesnitve, v kateri se zrcali skrivnost ljubezenskega odnosa med Cerkvijo in Kristusom ter človeško dušo in Božjo besedo; to ponazori že v prvem poglavju komentarja, ko razlaga vrstico Poljublja naj me s poljubi svojih ust (Vp 1,2). more »
XML Feeds